6. Smeh (666)
SMEH
Iz neba je padal dež
in razmočil je zemljo,
zdaj je blato vsepovsod,
več ne čutim svojih nog.
Kaj me vleče noter zdaj,
krvave roke, strašen zmaj?
Kdo mi zlezel je v glavo,
kdo raztrgal pravljico?
Satan name zdaj renči,
rad izpil bi mojo kri,
čisto sem se mu predal,
zdaj bi rad samo zaspal.
Smeh, smeh, smeh, sliši se ostuden smeh.
Smeh, smeh, smeh, smrt kraljuje mu v očeh.
Smeh, smeh, smeh, bog pa gleda in molči,
smeh, smeh, smeh, ko satan z mano se gosti.
Ko me blato pokopa
in zlomi me demonska sla,
črni angel plesal bo
na mojem grobu radostno.
Kaj bi rada, mehka dlan?
Prepozno je, jaz sem oddan,
zdaj me več ne prebudiš,
lahko pa z mano izgoriš.
Smeh, smeh, smeh, sliši se ostuden smeh.
Smeh, smeh, smeh, smrt kraljuje mu v očeh.
Smeh, smeh, smeh, bog pa gleda in molči,
šest, šest, šest, ko satan z mano se gosti.
