4. Umri
UMRI
Ta ljubezen je kri,
med nama več ničesar ni,
ta ljubezen je smrt,
kar sva postala, preveč boli.
Hladna sva kakor led,
v srce me zbada zvok tvojih besed,
na pogorišču romantičnih sanj,
kar bilo je, je zaman.
Nekdaj si sonce bila,
nekdaj bila sva midva,
zdaj si le temen oblak,
zdaj diham tvoj strupeni zrak.
Ubil bi te, če bi lahko,
raztrgal bi tvoje telo,
zdrobil bi te v droben prah,
a zdaj bežim, tega me je strah.
Umri, umri – ne rabim te več,
umri, umri – tvoj dotik je preveč.
Te tvoje mrzle roke
božajo mi lase,
ti misliš, da tolažiš me,
a sploh se ne zavedaš še.
Ubil bi te, če bi lahko,
raztrgal bi tvoje telo,
zdrobil bi te v droben prah,
a zdaj bežim, tega me je strah.
Umri, umri – ne rabim te več,
umri, umri – tvoj dotik je preveč.
Umri, umri – ne rabim te več,
umri, umri – tvoj nasmeh je boleč.
Misel se mi stemni,
če gledam v tvoje oči,
in ne dotikaj se me,
ker v meni jeza vre.
